Procese delimo na kontinuirane procese in enkratne procese – projekte. Kontinuirani procesi se praviloma izvajajo dlje časa in njihovo trajanje ni določeno. Kontinuirani procesi zagotavljajo nove količine izdelkov in storitev. Enkratni procesi – projektni so ciljno usmerjeni, časovno in stroškovno omejeni. S projektnim pristopom ustvarjamo neko novo vrednost na različnih področjih človekovega delovanja.
Kratek pregled človekove zgodovine nas uči, da so že zgodnje civilizacije uporabljale projektne načine dela. Velikanski projekti kot so izgradnja Egipčanskih piramid in Veliki Kitajski zid predstavljajo zametke projektnega vodenja. V letu 1910 je prišlo do oblikovanja Gantovega diagrama.
Temelje metodologije projektnega vodenja dobimo v sredini prejšnjega stoletja z metodo kritične poti CPM, PERT-ovo metodo in ustanovitvijo PMI inštituta. V zaključku tisočletja smo priča nadaljnjemu razvoju, z metodologijo Six Sigma, PRINCE2 metodologijo, agilnimi metodologijami kot je razvidno iz slike:
Projektna evolucija – časovni pregled.
Projektna evolucija – časovni pregled |
zagonske skupine v skupino planiranja, se pojavi v procesni skupini planiranja. V tej skupini se začne planiranje projekta z natančno opredeljenimi cilji, opredelimo smer in cilje projekta ter obseg projekta potrebnega s strani
naročnika. Seveda mora v skupini planiranja ves čas spremljati in nadzorovati planiranje projekta, da ostane v obsegu opredeljenih ciljev. Procesi izvajanja združujejo osebe in druge neosebne vire s pomočjo katerih upravljamo projektni plan v planiranem obsegu. Procesi izvajanja potrebujejo v času svojega izvajanja stalni nadzor in spremljanje izvajanja projekta glede na planirane vrednosti projekta. V procesu izvajanja prihaja do odstopanj od planiranih vrednosti, zato je potrebno planirane vrednosti ponovno načrtovati.
Procesi projektnega vodenja |